V sredo, 19.6.2024, smo se z 8. razredi odpravili na naravoslovni dan Kako deluje sila gravitacije. Obiskali smo vertikalni vetrovnik Aerodium v Logatcu in Planinsko jamo na robu Planinskega polja.
Prva postaja je bila Planinska jama, ki se nahaja v bli\u017eini kraja Planina. Pred jamo nam je jamski vodnik predstavil v kak\u0161no jamo smo namenjeni in kaj kmalu smo bili \u017ee pred vhodom v jamo, opremljeni s svetilkami. V jami smo med hojo po urejeni, vendar blatni poti, poslu\u0161ali vodnika, kateri nam je znal povedati in pokazati veliko stvari, od tega kako so jamo raziskovali, do tega, kak\u0161ne vse naprave so znanstveniki postavili v jamo, da so merili razli\u010dne biolo\u0161ke in druge parametre, kot je na primer hitrost rasti kapnika.
Po pribli\u017eno 500 metrih poti smo prispeli do soto\u010dja dveh podzemnih rek Rak in Pivka, ki se tukaj zdru\u017eita v eno reko Unica, katera prite\u010de iz jame tam, kjer smo mi vstopili vanjo. Planinska jama ima pestro fauno. Jamski vodnik nas je popeljal do predela v jami, kjer lahko najla\u017eje vidimo \u010clove\u0161ke ribice v naravnem okolju in res smo uspeli eno videti. Tukaj je bila za nas tudi to\u010dka, kjer smo se obrnili in se po isti poti vrnili nazaj iz hladne jame pod \u017earke toplega poletnega sonca.
Po kon\u010danem obisku Planinske jame, smo se z avtobusom odpeljali proti vetrovniku Aerodium v Logatcu. Cesta nas je vodila ob Planinskem polju, katero je znano po poplavljanju \u2013 jezeru, ki tako nastane pravimo presihajo\u010de jezero.
V vetrovniku nam je tamkaj\u0161nji predstavnik in vodi\u010d vetrovnika najprej predstavil teorijo osnovnih fizikalnih zakonov, kateri so se kasneje v eksperimentalnem delu predstavitve izkazali za resni\u010dne. Nato smo \u0161li na ogled strojnice vetrovnika, kjer smo izvedeli kako vetrovnik deluje. Za pretok zraka skozi vetrovnik skrbijo \u0161tirje veliki ventilatorji s skupno mo\u010djo 1MW. Vstopili smo tudi v samo jedro vetrovnika.
Tako smo videli vse sestavne dele vetrovnika in docela spoznali njegovo delovanje.
Po ogledu strojnice vetrovnika se je pri\u010del eksperimentalni del. Videli smo, kako oblika, velikost in te\u017ea predmeta vplivajo na hitrost vetra v vetrovniku, katera je potrebna za dvig predmeta. Mimogrede, v tem vetrovniku lahko prilagajamo hitrost vetra vse do 230 km\/h.
Eksperimentalni del se je nato spremenil v predstavo, v kateri je profesionalni padalec pokazal nekaj drznih akrobacij. Sledilo je \u017eoganje u\u010dencev in u\u010denk v vetrovniku, kjer je bila hitrost vetra nastavljena na hitrost, pri kateri \u017eoga lebdi glede na zunanjega opazovalca \u2013 navidezno brezte\u017enostno stanje \u017eoge. \u017diva in Filip sta se med tem \u017ee pripravila, da nam poka\u017eeta, kako se (ne) hodi ob mo\u010dnem vetru.
Ko smo \u017ee mislili, da bolj\u0161e ne more biti, smo zagledali u\u010diteljico Ivan\u010di\u010d oble\u010deno v letalni obleki. S pomo\u010djo profesionalnega letalca je \u017ee kmalu po tem letela v vetrovniku, za kar si je prislu\u017eila velik aplavz ob\u010dinstva. Za konec je predstavnik vetrovnika predstavil nagradno igro, s katero si je eden izmed u\u010dencev prislu\u017eil bon za letenje v vetrovniku.
Omeniti moramo \u0161e zadnji modri nasvet gospoda, ki nas je vodil skozi to zanimivo dogodiv\u0161\u010dino: \u201dNima smisla se boriti proti fiziki, ker ona vedno zmaga. Raje sodelujmo z njo.\u201d
Sledila je samo \u0161e pot nazaj proti Izoli. Vzdu\u0161je na naravoslovnem dnevu je bilo prijetno, videli in nau\u010dili smo se veliko novih in zanimivih stvari.<\/p>\n\n\n\n
Avtor: Andra\u017e Krek
<\/p>\n\n\n\nngg_shortcode_0_placeholder\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"