Na natečaj Fotovizije 2023: Drama vsakdana je prispelo 32 popolnih prijav. Strokovna komisija v sestavi Sunčan Patrick Stone, fotograf, Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka, recenzentka in predavateljica, ter Monika Ivančič Fajfar, producentka za likovno dejavnost, se je sestala 30. marca 2023 in opravila izbor fotozgodb, ki bodo predstavljene na državni razstavi v sklopu festivala Vizije 2023 v Novi Gorici. Prispevke je presojala po kriterijih tematske ustreznosti, prepričljivosti in kakovosti izvedbe oziroma potenciala za nadaljnji razvoj fotografske pripovedi pod mentorskim vodstvom. Pri posameznih fotozgodbah je žirija na razstavo uvrstila ožji izbor fotografij.
V selekcijo za razstavo so se uvrstile fotozgodbe 12 fotografov in fotografinj:
- Andrej Gobina: Dramatičnost trenutka
- Barbara Kardoš: Kako razumeti svet?!
- Elis Stupar: Življenjska drama v gubah none
- Jakob Gradišar Ribnikar: Neznanec
- Kaja Kristovič: Pred koncem
- Lana Baltič: Alica generacije Z
- Nik Škorjanc: Peek a Boo
- Pia Cvijanović Ribič: Mama
- Rene Ketiš: Poglej se
- Tjaša Hozjan: Branje knjig
- Uršula Starič: Opera house
- Vita Bratkovič: Epilog
Iskrene čestitke naši učenki Elis Stupar iz 9.b, katere fotozgodba je bila sprejeta v izbor 12 najboljših fotozgodb, katere bodo predstavljene na državni razstavi v sklopu Vizije 2023 v Novi Gorici.
Elis Stupar o njeni fotozgodbi:
Branka je bila veselo dekle. Živela je na vasi. V rani mladosti ji je na porodu bratca umrla mama in bratec. Ostala je z očetom in s tremi sestrami. Na vaški zabavi je spoznala fanta iz njene vasi Veljkota. Zaljubljenca sta se kmalu poročila in imela dva otroka, deklico in dečka.
Preselila sta se iz Čabra v Koper in živela dokaj mirno in srečno življenje 51 let. Srečno življenje je po vsem času spremenila bolezen. Veljko je pri zdravniku izvedel, da se je bolezen razvila v hudo obliko in da bo živel le še nekaj mesecev. Veljko je živel še štiri mesece. Branka je bila ves ta čas ob možu in ga do konca tolažila.
Čas hitro mineva. Starost in težko življenje je postilo gube na njenem obrazu. Sedaj so ji v pomoč njena otroka, vnukinja Vedrana in pravnukinja Elis. Večkrat se zazre v slike svojega pokojnega moža in solze pritečejo po njenem licu.
Zgodba je iz resničnega življenja moje bake.
Mentorica: likovna pedagoginja, Ingrid Knez
