Vsako leto, 10. oktobra, obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja. Namen tega je opozarjati na pomen duševnega zdravja, zmanjševati predsodke o duševnih težavah ter spodbujati ljudi, da o svojih stiskah spregovorijo in pravočasno poiščejo pomoč.
Duševno zdravje vpliva na to, kako razmišljamo, čustvujemo, se vedemo, se učimo, delamo in navezujemo stike z drugimi ljudmi.
Dobro duševno zdravje pomeni predvsem, da se znamo soočati z vsakodnevnimi izzivi, prepoznavati in izražati svoja čustva, vzdrževati odnose z drugimi ter poiskati pomoč, kadar sami ne zmoremo več.
Na duševno zdravje vpliva veliko različnih dejavnikov, od genetske nagnjenosti k določenim motnjam, do okolja v katerem živimo z vsemi njegovimi dejavniki (odnosi v družini, med prijatelji, obveznosti v šoli, vplivom družbenih omrežij,…).
Duševne težave niso znak šibkosti. Tako kot lahko zbolimo za telesno boleznijo, lahko potrebujemo pomoč tudi pri duševnih težavah.
Otroštvo in mladostništvo sta obdobji velikih sprememb. Mladi se srečujejo s šolskimi obveznostmi, pričakovanji okolice, odnosi s prijatelji, vprašanji o lastni podobi in prihodnosti.
Stiske otrok in mladostnikov se kažejo na različne načine (razdražljivost, umik iz družbe, izguba zanimanja za stvari, ki jih je otrok nekoč rad počel,…). Včasih se stiska pokaže tudi na manj očiten način. Otrok ali mladostnik je lahko nenavadno razdražljiv, se začne umikati iz družbe, izgubi zanimanje za stvari, ki jih je prej rad počel, težko spi ali se težko zbere.
Za svoje duševno zdravje lahko poskrbimo na več načinov:
- skrbimo za higieno spanja (spimo dovolj, brez motilcev),
- smo telesno aktivni,
- se pogovarjamo o svojih stiskah z ljudmi, ki jim zaupamo,
- omejimo se od socialnih omrežij,
- počnemo stvari, ki nas veselijo,
- ne odlašamo z delom, ki ga moramo opraviti,
- poiščemo pomoč, če jo potrebujemo.
Prispevek sem pripravila Nataša Škof
Viri: