V čudovitem pomladnem dnevu, v sredo, 15. aprila 2026, smo se ob svetovnem dnevu mladih prostovoljcev zbrali učenci Osnovne šole Livade Izola (Neža, Klei, Urška, Ula, Julija, Dalija, Tina, Maja, Lea, Alja, Alma, Stasia, Evelyn) ter varovanci zavoda CIRIUS Vipava (Robin Teo, Gregor, Katarina, Markus, Pika, Lara, Rina, Špela, Tajda, Karin, Tamara in Kaja). Kot mladi prostovoljci in udeleženci skupne zgodbe smo se srečali na glavnem trgu stare Gorice – na Piazza della Vittoria, po slovensko Travniku – in že prvi trenutki so napovedovali, da bo to dan, ki ga ne bomo zlahka pozabili.
Dan se je začel prav posebno – Lara je praznovala rojstni dan, zato smo ji skupaj voščili in s tem takoj stkali prve niti povezanosti. Po uvodnem spoznavanju si je vsak varovanec izbral svojega »kompanjona«, spremljevalca za ta dan. Ta preprosta gesta je kmalu prerasla v nekaj več: v zaupanje, sodelovanje in drobne, a iskrene vezi.
Naša prva skupna dogodivščina nas je vodila skozi tunel Bombi, kjer smo si ogledali edinstveno svetlobno instalacijo Digital Art Tunnel. Tam smo se prepustili igri svetlobe, barv in gibanja – kot da bi stopili v drug svet, kjer se meje med posameznikom in skupino, med opazovalcem in doživljanjem, za hip raztopijo. Ta vizualna izkušnja ni bila le ogled, temveč občutenje – prostor, kjer smo lahko zares začeli »videti življenje skozi oči nekoga drugega«.
S polnimi vtisi smo pot nadaljevali do prostorov xCentra GO!2025 v Novi Gorici, kjer nas je pričakala ga. Mojca Stubelj Ars in nam predstavila delovanje centra. Sledila je likovna delavnica – srce našega srečanja. V skupinskem ustvarjanju z naslovom Predor smo združili spomine na doživeto in simboliko prehoda – tako zunanjega kot notranjega.
Ob dolgi mizi smo se postavili v gosji red in z eno potezo črnega flomastra puščali sledi na velikem listu papirja. Nastajala je 3,5 metra dolga in meter široka fraktalna risba – preplet linij, ki so se križale, povezovale in ustvarjale nova polja. Ta polja so nato vsak po svoje zapolnili z barvami, ki so jih začutili. Vsaka barva je bila odsev posameznika, a skupaj so tvorile harmonično celoto. Tisti, ki so želeli ustvarjati individualno, so se preizkusili tudi v tehniki pastela in poustvarjali svoje vtise iz tunela.
Dogodek, ki ga je organizirala Osnovna šola Livade Izola v sodelovanju z zavodom CIRIUS Vipava in Xcentrom GO!2025, je nastal na pobudo in pod vodstvom likovne pedagoginje Ingrid Knez. Njegova posebnost ni bila le v umetniškem izrazu, temveč v globoki socialni dimenziji – v izkustvenem učenju, kjer mladi skozi konkretno pomoč razvijajo empatijo, razbijajo predsodke in spoznavajo pravo vrednost prostovoljstva.
Med ustvarjanjem nas je obiskala tudi novinarka Primorskih novic, ki je spremljala naše delo in o njem zapisala članek z naslovom »Videti življenje skozi oči nekoga drugega« (17. april 2026).
Ob zaključku smo si vzeli čas za skupno fotografijo, smeh in neformalno druženje. Učenci so za varovance CIRIUS-a pripravili poseben spominček – pikapolonico sreče, simbol drobnih radosti, ki povezujejo ljudi. Ga. Mojci Stubelj Ars pa smo v zahvalo poklonili relief Šavrinke.
S tem zapisom želim posebej pohvaliti vse učence za njihov zrel, srčen in odprt pristop. S svojo prisotnostjo so soustvarili prostor, kjer so se razlike spremenile v bogastvo, in dokazali, da lahko mladi s svojo energijo in sočutjem resnično spreminjajo svet na bolje.
Zahvala gre tudi mentoricama slovenskega jezika, Alenki Kozlovič in Sari Krošelj, ki sta v okviru medpredmetnega sodelovanja pripravljali učence na dogodek. Učenci so v spisih razmišljali o tem, kako bi se počutili, če bi se ob skoku na glavo v morje poškodovali in končali na invalidskem vozičku, ali na primer, kako je imeti brata ali sestro, ki je drugačen oziroma drugačna.
Bil je dan, ki je napolnil naša srca. Dan, ko umetnost ni bila le ustvarjanje, temveč most med ljudmi. Z mentorji zavoda CIRIUS smo stkali pristne vezi in že razmišljali o prihodnjih srečanjih ter nadaljevanju te lepe tradicije medinstitucionalnega sodelovanja.
Kajti videti življenje skozi oči nekoga drugega je lahko ena najdragocenejših izkušenj – in prav v tem se skriva ključ do bolj polnega, bolj človeškega življenja.
Zapisala likovna pedagoginja na OŠ Livade, Ingrid Knez
