Telefon: 05 662 55 60
Livade 7, 6310 Izola

V soboto, 3. 10., smo se učenci planinskega krožka v spremstvu naše mentorice in še dveh spremljevalcev pogumno odpravili na naš prvi letošnji pohod po izolskem zaledju, navkljub precej deževni vremenski napovedi.
Opremljeni za dež in oboroženi z veliko dobre volje smo ob 9.00 štartali z rokometnega igrišča pri šoli proti Maliji, ki je uradno najvišja točka v izolski občini (226 metrov nadmorske višine).

Pohod naj bi trajal 4 ure, razen v primeru močnega deževja, ko naj bi starši prišli po otroke pol ure prej.

Bilo nas je 44 in naša četica je bila kar dolga, ampak vesela in lepo formirana, večino časa brez nobene luknje. Vodili so prvošolci, za njimi so korakali »drugarčki«, ki jih je bilo največ, potem pa tretješolci, nekaj četrtošolcev in deset pogumnih petošolcev na koncu kolone.

Na žalost ali na srečo nas je že po prvi malici v Dolini (Jagodje) dohitel pričakovani dež. Nič ne de, povlekli smo na plano dežne plašče in dežnike ter se odpravili naprej proti našemu cilju. Po dobrih dvajsetih minutah marširanja pod stopnjujočim se dežjem, se je učiteljica vendarle odločila obrniti veselo četico nazaj proti Izoli. Vendarle pa se s tem ni končalo dežno doživetje – v tunelu nas je pričakalo novo presenečenje.

Izhod je popolnoma poplavilo in zadnjih 6-7 metrov smo si morali pomagati s kamni in vejami, ki smo jih na srečo tam našli, da smo nekako prišli ven. Tukaj so dokončno kapitulirali še zadnji suhi čevlji, ampak moč, ki nam jo je vlila ta iznajdljiva nevsakdanja poteza, nas je vendarle gnala do konca. Dež se nas ni niti malček usmilil, ravno nasprotno – še bolj se je stopnjeval in zato smo še nekoliko bolj pohiteli k našemu cilju.

Za konec naj vam še povem, da ima sobotna zgodbica vendarle – srečen konec! Vsi premočeni in bogatejši za nevsakdanjo izkušnjo smo prišli v varna, topla in suha zavetja naših domov, popoldan pa nas je zasluženo obdaroval s sončkom.

In tako, v soboto smo resnično dokazali, da ni slabega vremena in da dobra volja premaga številne ovire, take in drugačne.

V pričakovanju vnovičnega druženja in potepanja vas prisrčno pozdravljam.

Učiteljica Ana Lončar

Comments are closed.